- izpeljati
- вывести (выводить)довести (доводить) до концапроизвести (производить) происхождение
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
izpeljati
Смотреть что такое "izpeljati" в других словарях:
izpeljáti — péljem tudi ám tudi speljáti spéljem tudi ám dov., izpêlji izpeljíte tudi spêlji speljíte; izpêljal tudi spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljati načrt, zamisel; izpeljati sklepe /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aplikácija — e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bába — e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fórmula — e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudíčev — a o prid. (í) 1. nanašajoč se na hudiča: prikazen v hudičevi podobi / ekspr.: ta igra je prava hudičeva iznajdba; nesreča je hudičevo delo / star.: hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; hudičevo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpeljáva — e ž (ȃ) 1. glagolnik od izpeljati: izpeljava načrta / izpeljava vaje / drama je v izpeljavi konflikta šibka / izpeljava formule 2. nav. mn., publ. misel, dognanje: v avtorjevih izpeljavah je nakazana rešitev tega problema 3. knjiž., redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpeljív — a o prid. (ȋ í) ki se da izpeljati: izpeljiv načrt / ta rešitev ni izpeljiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpolníti — in izpólniti im tudi spolníti in spólniti im [u̯n] dov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo: on zmeraj obljublja, pa nikoli nič ne izpolni / svoje grožnje ni izpolnil; izpolniti besedo, obljubo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izprêsti — prêdem in izprésti prédem dov., stil. izprèl izprêla in izpréla (é; ẹ) knjiž., redko izpeljati, izvesti: stvar je dobro zasnoval in tudi izpredel; prim. spresti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvêsti — vêdem dov., izvêdel in izvédel izvêdla, stil. izvèl izvêla (é) 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvesti načrt, sklepe, zamisel / izvesti agrarno reformo; izvesti splošne volitve / publ.: četa je izvedla več… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvršíti — ím dov., izvŕšil (ȋ í) 1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti: izvršiti svojo dolžnost; izvršiti naročilo; izvršiti povelje, ukaz; izvršiti očetovo voljo / izvršiti oporoko / izvršiti načrt… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
